»Menimo, da bo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo odprl druga področja.«

»Tudi področje znakovnega jezika še ni ustrezno urejeno.«

»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«

»Znakovni jezik je res drugačen od slovenskega govornega jezika, tako da zgolj branje nekih vsebin ni dovolj. Veliko gluhih tega potem ne bi razumelo v popolnosti, zato je potrebna prilagoditev v znakovni jezik, saj je to naš materni jezik.«

»Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v slovensko ustavo, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom.«

»Zlasti na področju spodbujanja socialnega vključevanja in neodvisnega življenja invalidov. Na tem mestu opozarjamo tudi na pomemben letošnji mejnik, in sicer vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo RS.«

»Vesel sem, da je pobudo, ki smo jo podprli v času naše vlade, soglasno podprl tudi državni zbor, s čimer so se začeli formalni postopki za spremembo ustave. Tako bomo ena redkih držav, ki bo znakovni jezik umestila v ustavo, s tem bo znakovni jezik enakopravno priznan in z njim tudi tisti, ki jim znakovni jezik predstavlja materin jezik.«

»Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo.«

»Poslanstvo naše organizacije je dolga leta bilo prepričevanje določevalcev, da je znakovni jezik sploh jezik. Upam, da smo s to publikacijo dokončno zaključili to poglavje.«